Dva tedna pred začetkom letošnje sezone Avtomagazinovega Drift Pokala 2008 sem bil še prepričan, da me bo moja poškodba noge, ki se mi je zgodila 10. januarja letos, preveč ovirala pri nastopu na 1. drift eventu letos. Bolečine so bile hude, a po obisku na travmatološkem oddelku Poliklinike, kjer je zdravnik opravil manjši kirurški poseg (odstranil je moteči del šiva na kiti, ki me je zelo motil pri hoji), sem bil pa kot prerojen. Sicer je hoja še vedno močno šepajoča, a ne več tako boleča kot je bila.
Nastal pa je še en problem: tudi Polonca je bila bolna. Avto sem poslal k prijatelju, da odstrani glavo z motorja in mi pove kaj je sploh narobe. Na poslovilnem treningu sezone 2007 je namreč en cilinder odpovedal, možnih scenarijev in diagnoz je bilo več, a brez odstranitve glave ni bilo zagotovo nič. Izkazalo se je, da je zvit eden izmed dveh sesalnih ventilov na 4. cilindru. Uničen je bil tudi sedež ventila, vodilo je še ravno preživelo. 
Matej (eXtreme) je glavo odpeljal na LPP, kjer so sedež zbrusili in poravnali površino glave, da je popolnoma ravna. Motor je potem romal na paleto in skupaj z glavo in novimi tesnili odromal v Šentjernej k Jožetu, z namenom da ga mojster sestavi. Mojster Jože se je tako ponovno izkazal s strokovno pomočjo in to ravno takrat, ko je to bilo najbolj potrebno! Ob tej priložnosti bi se mu tudi iskreno zahvalil za vso to pomoč in za vse ure prebite meni v podporo! Hvala tudi Gagatu in eXtremu za vse priprave Polonce – tokrat sem imel zgolj opazovalno vlogo pri sestavi avta. Če bi vse bilo odvisno od mene, me verjetno nihče ne bi videl tekmovati!
V petek, 25. aprila je avto prižgal z zdravim zvokom orkestra bavarskih šest in nasmeh na mojih licih je bil nepopisen. Vse je kazalo na to, da bom vendarle moral sedeti na vročem vozniškem sedežu in vihteti volan, če ne že zase, pa za vse prijatelje in navijače, ki so me bodrili in me vneto klicali in prepričevali v nastop. Tomaž Šinkovec je še zamenjal uničene pnevmatike, Blaž (ali Škili, kot ga poznajo) je sponzorsko prevažal gume s svojim kombijem sem in tja, Edo je z avtovleko Ponjo zelo ugodno avto prepeljal iz njegovega domovanja na drift in nazaj, tako da je meni res ostalo samo to, da pridem in peljem.
Pripravljena za mučenje 2008:
27. april. Vstal sem ob 5:15. Maček Mišo je nejevoljno sprejel dejstvo, da bo moral vstati z moje noge, kjer ponavadi spi. Spijem kavo v naglici, ter se odpeljem proti garaži, da naložimo Polonco na vleko. Ponjo se je pojavil ob dogovorjeni 6. uri in takoj sva pričela z nalaganjem avta. Od mene se odpraviva še na rudnik, po Žvanov in DoubleG-jev dirkalnik. Slednjega smo potem še čakali da je prinesel ključ od avta, na ta račun pa smo ga potem seveda tudi zbadali še precej časa. Prihod v Logatec in prijave, plačilo štartnine in segrevanje avtomobila pred treningom je minilo kot bi švignil. Kratek sestanek voznikov in organizatorja nam je še dodatno razjasnil potek dneva, potem pa smo se počasi odpravili na progo. Po več kot pol-letni abstinenci dirkaškega volana sem bil kar živčen pri vstopu na progo. Cmok v grlu je bil še večji, ko sem prvič razvil hitrost po kratki ravnini. Motor je vlekel kot zmešan in v mislih sem se ves čas zahvaljeval Jožetu za odlično opravljeno delo. Stisk sklopke in poteg ročne zavore spravi Polonco v drsenje, potem pritisnem desno nogo na tla, motor pobesni, gume se zavrtijo, cmok počasi potuje v želodec, odpeljem kombinacijo do konca in se vrnem na štart.
Prižgem kamero in nadaljujem vožnje. Tokrat bolje, hitreje in z večjim kotom. A ni to to. Nimam dobrega občutka, zimske gume katere sem imel nameščene zadaj mi niso dajale pravega zaupanja, tako da so bile vstopne hitrosti premajhne (občutno). Grem v bokse, eXtreme se loti menjave koles. Zopet problem, tokrat v platiščih. Sredinska luknja je bila za desetinko milimetra premajhna, tako da je brušenje le-te trajalo celo večnost. Medtem se je druga runda treninga začela, a mene ni bilo poleg. Prišel sem gor zadnjo minuto in se z neogretimi pnevmatikami zavrtel takoj. Bil sem jezen in razočaran obenem, ker sem mislil da sem zapravil vse možnosti za test gum. No, k sreči mi je odleglo, saj je moja skupina prišla še enkrat na vrsto. Po parih vožnjah sem dobil zaupanje v gume, tako da je padla odločitev da v 1. krogu nastopim z njimi.
Prvi krog. Čakanje na vožnjo se izkaže za živčno vojno. Štarter zamahne z zastavo, speljem in pohodim plin do konca. Motor nori, rad bi pobegnil izpod pokrova, nasmešek se mi razleze čez lica, ko mi uspe soliden run narediti v prvo.
Na drugo vožnjo sem spet dolgo čakal. S štartno številko 25 sem bil namreč zadnji. Zopet pade zastava, tokrat sem hotel preveč in se skoraj zavrtel sredi ovinka. Seveda sem se zaradi prevelikega kota tudi skoraj ustavil, za kar sem dobil bolj simbolične točke.
Tretji run je bil tudi najboljši, vstopna hitrost je bila super, kot dober, povezal sem vse skoraj idealno, tako da sem prejel dobre točke in si zagotovil uvrstitev v top šestnajsterico.
Zopet 10 minut odmora in menjava gum. Tokrat sem izbral Uniroyal rain sport gume, predvsem zaradi odličnega profila, kateri bi moral zagotovit zahtevan oprijem. Odločitev je bila slaba, kajti po inicialnem zadovoljstvu prve vožnje v 2. krogu, so se gume pregrele in niso nudile optimalnega oprijema, kar je rezultiralo dve vrtenji in dve dobri vožnji. A, ker je pravilnik narekoval da se štejejo vse 4 vožnje in s tem tudi konstantnost tekmovalcev, sem avtomatsko izpadel. Po eni strani še dobro, kajti bolečine v gležnju so se stopnjevale, verjetno je tudi moja nervoza še bolj botrovala k temu. Vsak udarec po pedalu sklopke (clutch kick) je bolel, tako da bo očitno potrebno še nekaj rehabilitacije za painless driftanje.
Onboard posnetek vožnje s treninga:
http://www.youtube.com/watch?v=wmML6WAJgg8
Organizator je tudi pripravil novost za letošnjo sezono – Best of show prireditev, kjer izbrani tekmovalci priredijo koreografski program voženj s svojim vozilom, nato pa gledalci z glasnostjo aplavza odločijo o zmagovalcu. Ideja se mi zdi zelo posrečena, kajti tako se tudi gledalci počutijo kot del »igre« in pripomorejo k splošnemu vzdušju dneva.
Z eXtreme-om sva se zmenila, da se odpeljeva iz boxov na dirkališče tako, da on sedi na pokrovu motorja, jaz pa izvajam počasen tekoč burnout do samega mesta nastopa. Nato sem še narisal par krogov tako, nato je eXtreme vstal iz havbe in z zelo majhno razdaljo do njegovih nog sem še okoli njega risal kroge, nato se je zopet usedel na havbo in sva se tako spet z kurjenjem gum odpeljala v boxe. Publika je bila navdušena, prikazano je zadostovalo za 2. mesto, tako da je vsaj en pokal še doma.
Zahvalil bi se vsem mojim navijačem in prijateljem za podporo, res je lepo vedeti da imaš okoli sebe ljudi, ki te podpirajo in ti povejo da stojijo ob strani, potem pa to tudi izkažejo!
Še par slik uradnega fotografa EDG, Gašperja Tršana:
Iskrene čestitke ob zmagi Petru Žvanu, kateri je res prikazal vrhunske vožnje, prav tako čestike drugo in tretje uvrščenima Gregorju Mišicu ter Gregorju Sedlarju!
Oddaj komentar
Zaenkrat še ni komentarjev.
Komentarji RSS TrackBack Identifier URI
