3. del neverending zgodbe o Polonci

Avto je registriran in na cesti je požel ogromno pozornosti, sploh na račun prečudovite zvočne kulise, ki jo producira šestvaljnik.

Otroških bolezni je bilo kar nekaj in sam sem mislil, da se delo in raziskovanje napak ne bo nikoli končalo.

Simptomi:

motor se je zaganjal v prostem teku,
kljub temu, da je motor vlekel veliko bolje kot M20 motor, sem opazil občutno »luknjo« v pospeševanju,
motor se je tudi prekomerno segreval,
kljub optimizaciji se motor ni hotel zavrteti do 7000 obr./min, ampak je prišel do 6000 in začel trokirat.

Zaganjanje sem rešil z menjavo senzorja, ki meri količino vsesanega zraka v motor (LMM) in z zamenjavo nedelujoče lambda sonde (senzor, ki meri količino kisika v izpušnih plinih) .

S tem sem tudi rešil problem prekomernega segrevanja. Problem lenobe motorja in nezmožnosti doseganja blokade motorja sem reševal še 2 meseca. Izkazalo se je, da manjka ena ključna povezava med inštalacijo avtomobila in motornim DME-jem. Ko sem to napako odkril (spet je pomagal superstrokovnjak Jože) in popravil, je Polonca dobila nov zagon. Avto je postal zelo resen drift avtomobil, moči in navora je bilo dovolj in sedaj je bila za finalno dodelavo na vrsti karoserija. No, vsaj to sem takrat mislil.

Najprej sem se posvetil zavoram. Naročil sem dirkalne zavorne ploščice proizvajalca Fritech. Po 2 mesečnem čakanju na njihov prihod sem jih tudi vgradil, še enkrat prezračil kompleten zavorni sistem in to poglavje predelave zaključil. Zavorni učinek se je poboljšal drastično, avto se ustavlja zelo solidno, najpomembneje je pa to, da je fading postal samo še spomin.

Hidravlična ročna je tudi kar dobro opravljala svojo nalogo, tako da sem bil po tej strani pripravljen za tekmovanja.

Avto sem potem zapeljal na optiko. To je bilo nujno, saj volanska letev od E36 (katero sem vgradil) ni pravilno nastavljena za E30 karoserijo. Rezultat je bil zadovoljiv in še en segment avta je bil končan.

Ker sem fanatik glede nizke teže avtomobila, sem se lotil še dodatnega hujšanja karoserije.

Ko sem avto detajlno pregledal, sem ugotovil,da se da še za kar nekaj kilogramov oskubiti karoserijo, zato sem se kar lotil tega.

Odstranjeno iz avta je bilo pa naslednje:

vse notranje tapete in obloge, tudi stropna tapeta,
pečka za notranje gretje,
vsa stekla na avtu (vse razen vetrobrana sem nadomestil z Lexan polikarbonatskimi stekli),
vsi mehanizmi za dvig in spust stranskih stekel ter vsa pripadajoča inštalacija,
centralno zaklepanje in vsa njegova inštalacija,
check control in vsa inštalacija ter njegov modul,
inštalacija za meglenke, pomik zunanjih ogledal, alarmna naprava je tudi romala v smeti, inštalacija za radio in vse zvočnike,
zadnja vrata sem tako temeljito razrezal, da je ostala samo še zunanja lupina – to sem storil tudi z pokrovom motorja,
odstranil sem vse mehanizme za odpiranje pokrova motorja in pokrova prtljage, ter zadnjo ključavnico,
izrezal sem tudi okrog rezervnega kolesa in na njegovo mesto privaril 0,8mm debelo pločevino.

Naj svoje o zgoraj napisanem povedo še slike:

Prazno mesto za pečko

Pečka

Razrezana vrata

Odrezani del vrat

Strop brez tapete

Olajšana armaturna plošča

Prava mora: ločevanje nepotrebne električne inštalacije

Ločevanje žic

Ostalo je le bore malo kablovja

Da bi dodal nekaj strukturne trdnosti karoseriji ter malo bolj obvaroval sebe in sopotnika pri morebitnih nesrečah, sem se odločil izdelati varnostno kletno. Nabavil sem 38m cevi, ter začel z izdelavo. Ker sem hotel avto čimprej spravit v pogon, sem si vzel dopust, ter delal ca. 12 ur dnevno na avtu in to cel teden.

Kletko sem izdeloval polne 4 dni. Na žalost sem uporabil šivane cevi, katere niso najbolj primerne za ta namen, pa še glavni lok kletke sem preveč naprej pomaknil, tako da me čaka to naporno delo še enkrat.

Samo par slik kako vse skupaj izgleda med izdelavo:

Začetni material

Kotna brusilka je skoraj glavno orodje pri izdelavi kletke

Varjenje cevi

Nag var

Prilaganje mora biti zelo tesno

Pobarvana kletka

Po tem mukotrpnem delu je končno nastopila končna sestava. Teden dni je trajalo, da sem vse malenkosti vrnil v avto, končni izgled pa je bil impresiven:

Pogled na preostanek vrat

Svoje mesto v Polonci je našel tudi OMP Corsica volan

Lexan zadnje steklo

Tekmovalna sezona 2007 se je pričela. Zame niti ne tako uspešno, namreč leto in pol sem preživljal abstinenčno krizo driftanja, tako da sem na 1. DC vozil zelo previdno ter se slabo uvrstil. V Slovenj Gradcu je bilo že mnogo bolje, ampak konstantnosti še ni bilo. Moj dan je prišel 16. junija na revialni Twindrift tekmi v Logatcu. Izkazalo se je, da sem v SG pokazal ravno dovolj potenciala, da so se fantje pri Avtomagazinu odločili, da me povabijo na Twindrift tekmo. Povabljenih je bilo 8 najboljših drifterjev iz Slovenije in naš cenjeni drifterski kolega Marino Pirič iz Hrvaške. Razplet dneva je bil po mojem mnenju odličen, kajti domov sem odnesel prvi pokal za 1.mesto. Vozil sem sproščeno ter konstantno, avto je sicer nagajal cel dan (bencinska črpalka je hotela v predčasen pokoj), a je zdržal do konca. Občutek zmage je bil nepopisen, to noč sem spal kot dojenček.

Tretja in četrta dirka AMDC je bila v Krškem, točneje na dirkališču Raceland. Tretja tekma je bila standardno izpeljana po ključu ocenjevanja posameznih voženj, četrta tekma pa so zopet bili Twindrifti. Proga je bila zelo lepo speljana, 8 čudovitih ovinkov je bilo treba povezat, sodniki in organizatorji pa so si poleg proge parkirali kar kamion, s katerega so imeli pregled nad celotno progo. Hitrosti niti niso bile ogromne, poudarek je bil predvsem na samih linijah po katerih smo vozniki vozili. 12. mesto na 3. tekmi me je kar zadovoljilo, ker sem precej nervozno pričakoval same twindrifte. Po napornih dvobojih v močni konkurenci sem prišel v sam finale, kjer sem dočakal Petra Cimermana. V prvem spopadu sem vodil jaz, Cimpo je sledil. Zvok njegovega M3 je odzvanjal v mojih ušesih med celotnim dvobojem, sicer mi je pa uspelo nabrati dobro prednost pred našim prvakom, tako da sem sam dvoboj dobil z 7:3. V drugem teku je pa Cimpotu zagodel diferencial, počilo je malo pred vstopnim ovinkom in to toliko, da sem se pošteno ustrašil da je kaj na Polonci počilo… To je tudi pomenilo, da sem zmagal svojo prvo uradno AMDC dirko Veselje je bilo zopet nepopisno

Sezono 2007 sem končal na 5. mestu v skupni razvrstitvi, kar me je kar dobro motiviralo za napredovanje v sezoni 2008. Poslovilno dejanje leta 2007 smo naredili v Logatcu. Organiziral se je nekakšen sproščen prosti trening, kjer smo drifterji popeljali vse zveste navijače, prijatelje in prijateljice, ter tako še dodatno promovirali driftanje pri nas. No, Polonca je imela dovolj. Ravno ob moji zadnji vožnji ta dan je motor začel delovati po samo petih cilindrih. Ker sem bil izčrpan od celodnevnega driftanja, sem se samo odpravil domov, češ, kar bo pa bo. Na začetku aprila se je ugotovilo, da je zvilo sesalni ventil na 4. cilindru, posledica prevoženih kilometrov in moje svinčene desne noge. Imel sem pa to srečo, da ventil ni odtrgalo, temveč ga je bat porinil v samo vodilo tako močno, da je tam tudi ostal. Trenutno potekajo intenzivna dela na motorju, da se ga spravi v delujoče stanje, več o tem bom napisal kasneje ta teden. Do takrat pa uživajte v slikah sezone 2007!