Leta in leta planiranja….

…se končno selijo v realnost. Prišel je čas, da si izdelam svoj (upam da) poslednji avtomobil, pa naj bo ta popoln v vseh pogledih. V kotičku misli avto izdelujem že tri leta, dele nabiram že dve leti in pol,  tudi sponzorji so se dobro odzvali na zadan projekt, sedaj je vse na mojih plečih, da jih ne razočaram.

Projektna tema je odprta na BMWslo.com forumu, da bi pa stvar bila bolj pregledna bo predelava mojega karavana opisana tudi tukaj, seveda bogato podprta s slikami.

Povezava do teme:  http://forum.bmwslo.com/showthread.php?t=71371

Pa kar začnimo –>

Osnova: E30 318it, 1988, metalik zelene barve z veliko dodatne opreme, ter kar je najbolj pomembno- nekaramboliran v 1. barvi in brez rje.

 

Oprema:
-Elektrika komplet, vse šipe, ogledala in šibedah
-Centralno zaklepanje
-Shadowline
-Hella smoked luči all round
-Servo volan
-Avtomatska klima, hibrid med E34 IHKO in E30 pečko
-CarPC (navigacija, muzika, GT1, ……)
-Poflokana armatura
-OMP WRC volan
-M teh ogledalo z bralnimi lučkami
-Športni sedeži OEM
-Za drift tekmovanja še FK školjke
-FK Konigsport Gewinde, nastavljive tako po višini kot po trdoti
-M sytem 1 17″ platišča (predelava na 5×120)
-LMG zapora diferenciala 75%
-Hidravlična ročna zavora s svojimi čeljustmi zadaj
-E30 M3 komplet bodykit in razširitve

Pogon:

S38B36 Motor iz E34 M5.  3600ccm,  315KM v osnovi in 360Nm navora. Seveda ne bo ostal serijski, temveč ga bom s pomočjo prijatelja in velikega mojstra Jožeta dodelal za maksimalno moč ob najboljši možni zanesljivosti. M motorji so že precej dodelani iz tovarne, tako da je iskanje zadnjih atomov moči sila težka naloga.

Zavore: raziskovanje poteka, vsekakor bodo zavore kos teži in moči avtomobila.

Predogled končnega izdelka:

Močno razširjena karoserija v stilu E30 M3 z dodatkom “nahrbtnika”. Avto bo bele barve z tekmovalno grafiko uporabljano v BTCC in DTM tekmovanjih,  sponzorke nalepke bodo funkcionalne

Eden izmed setov platišč bo tudi tale na sliki. M system 1 platišča, uporabljana na E34 M5 avtomobilih,  v žargonu jih pravijo “turbinke”, ta platišča so poleg (meni osebno) izvrstnega izgleda tudi funkcionalna, ker se med vožnjo zrak usmerja v zavorne diske in s tem tudi poboljšamo hlajenje zavor.

Grafika avta bo  podobna tukaj prikazani.

Sponzorji:

A COSMOS , pooblaščeni serviser in prodajalec vozil BMW in Mazda

Z zgoraj omenjenim podjetjem sem sklenil sodelovanje, ki vsebuje vse potrebne dele za generalno obnovo pogonskega agregata, prav tako bodo prav oni poskrebeli za brezhibno belino mojega karavančka, ker gre avto k njim v ličarsko peč.
Vljudno vabljeni na ogled spletne strani : http://www.a-cosmos.si/

JKK Designs, proizvodnja usnjenih in sorodnih izdelkov

Mojster Klemen se je velikodušno ponudil, da preobleče tega belega lepotca v zanimivo in atraktivno kombinacijo usnja in alcantare. Njegove izdelke si lahko pogledate na njegovi spletni strani :  http://www.jkkdesigns.si/

Avtopralnica Zankoč

Bo skrebela da bodo mušice z boka avtomobila redno odstranjene in da bo belko sijal v polnem siju. Fantje so si zadali pregnati umazanijo z Vaših avtomobilov, poglejte si delo mojstrov tudi sami : http://www.zankoc.si/

FK Automotive

To podjetje bo poskrbelo za dobavo po meri narjenih, po višini in trdoti nastavljivih blažilcev in vzmeti, da bo karavanski dirkač vsestransko uporaben, neglede na uporabo, bodisi dirkaška pista ali zavita gorska cesta polna lukenj, karavanček bo imel vedno odličen oprijem s cestiščem.  Z mamljivmi cenami in kvalitetnim sestavnim materialom njihovih “gewind” (koni amortizerji…) se seznanite na spletni strani http://www.fk-automotive.si/ , kjer si lahko kupite marsikakšen dodatek za vašega konjička, med drugim tudi cenovno ugodne (a dobre!) športne sedeže.  Tudi moja rit bo počivala v oprijeti FK “školjki”

A-Vesta

“Moj” izbrani električar. Tilen Pirc se vedno izkaže ko je 12V potrebnih za razne aplikacije.  Pripravlja se kup elektronskih dobrot, ki olajšajo vsakodnevnik v avtu,  ponudbo raznovrstnih artiklov si lahko ogledate na njihovi spletni strani :  http://www.xenon-kit.si/

BMWSLO.COM forum

Najboljši forum na balkanu.  Če ne bi bilo podpore forumašev, sploh voziti ne bi začel, obupal bi nad vsakim projektom in težavo, težko bi spoznal toliko prijateljev in ljudi, ki so pripravljeni pomagat! Hvala vsem forumašem in forumašicam za moralno podporo, brez vas ne bi bilo tega avta
Vabljeni v to čudovit skupnost:    www.bmwslo.com

PRAZNO… zakaj je prazno? Ker se še niste odločili sodelovati pri tem unikatnem projektu, Vas ni tu gor, pa tudi na avtu ne boste zastopani. Spremenite to še danes, za morebitno sodelovanje sem na voljo preko maila  eddy.k3@gmail.com ali foruma bmwslo.com (privat sporočila).

Eddy`s comeback

Dooooooooolgo nisem pisal. Kaj, zakaj in kako niti ni pomembno. Uglavnem vračam se….in na drift sceno in na tale blog. Pripravlja se nov stroj, tokrat v karavanski obliki, vendar najbolj “odštekan” med vsemi mojimi kreacijami do sedaj. Več kmalu…

Izzivanje nemogočega

Evo spet se javljam z eno noro idejo. Prejel sem povabilo organizatorja drift tekmovanja King of Europe, katero poteka v večih državah po celi Europi, tokrat bo tekma na sporedu dne 26. in 27.7.2008 v Kragujevcu- Srbiji.
Ker sem Polonci obljubil da nebom več vanjo tlačil šestvaljnike, temveč samo osmake, sem si zadal eno malo noro nalogo, a upam da mi uspe:

-v 15 dneh kupiti in sestaviti drift ready E30, se odpeljati 700+km na tekmovanje v Srbijo, tekmovati (ter se po možnosti tudi kam visoko uvrstiti) in se vrniti v ljubo Slovenijo. Vse to brez kakšnih tehničnih težav z avtomobilom in zmenoj…

V tej temi vam bom dajal slikce napredka, mogoče tudi kakšen filmček pride na koncu, tema bo tekla hitro, ker imam samo 15 dni da sestavim avto in ga še probam po možnosti

Plan dela: Car name: tha nigga

-motor: M50B25, tokrat z cca 170kkm, tudi z Vanosom in Jožetovo optimizacijo; motor je še v prafaktorjih, nabavljeni vsi deli potrebni za sestavo

-Bilstein amortizerji z Eibah vzmetmi, seveda vse trdo do amena..
-2x školjkasti sedeži z 4 točkovnimi varnostnimi pasovi
-OMP Corsica volan
-hidravlična ročna zavora
-LMG made zapora diferencila z 3,73 final drive razmerjem
-ORNG glasen izpušni sistem
-malo nalepk po avtu da ne bo monoton revež..
-Hella smoked sprednje luči
-hella smoked smerniki spredaj
-hella smoked zadnje luči
-mogoče tudi MT2 sprednji podaljšek, definitivno bom pa odstranil zadnji spojler s havbe..

Evo žrtveno jagnje:

Moram povedat da načeloma nisem nameraval sodelovati na tem eventu, sem le neznanec Evropskim sodnikom in tekmovalcem, tako da kake visoke uvrstitve ne pričakujem, obljubim pa (v kolikor bo uspelo avto sestavit..), da se bom boril do konca, neglede na dosežen rezultat. Organizator me je poklical dva dni nazaj in ponudil brezplačne nočitve v bližnjem hotelu, varovano parkirišče za mojega črnuha, ter veliko mero zabave V slednje sploh ne dvomim, glede na to da grem v Srbijo- kraljico pompoze

Izdealti avto iz nule je izjemno naporna naloga, kaj šele v tako kratkem časovnem roku (15 dni!),  tako sem si pač moral

pomagat z donatorskimi deli iz Polonce:

Moj oče se je oglasil in pomagal ogromno, tako da sva skupaj Polonco oskubila do zadnje drift dobrine..

Evo je revco, vsa nebogljena čaka da jo zmasakriram do zadnjega vijaka

Ker je bil blok motorja že praktično odslužen (več kot pol miljona kilometrov!), sem šel v nakup rabljenega, a veliko bolj ohranjenega spodnjega konca motorja. Kupil sem tudi vsa potrebna tesnila za pretesnitev motorja, garnituro ventilov in vzmeti za “nov” motor, da se nebi ponovila zgodba s Polonco.

Donatorski motor:

Nalaganje v očetovo Primero (ja, sem takrat dojel, da si moram en uporaben avto kupit ) :

In po celodnevni eksurziji je bil motor varno doma. Sam izlet je bil naporen, med drugim naju je z očetom ujela tudi toča, tako da sem bil ob koncu celega dneva krepko izžet.

Z očetom sva motor razstavila, očistila, pomenjal sem par vitalnih delov verižne periferije (zaradi nesposobnosti mehanika, ki je demontiral glavo), cilindre in vrhove batov spoliral do sijaja, sam blok pa prebarval v črno barvo:

Poravnana glava motorja:

Očiščena večina sestavnih delov M50 paketa:

No sledila je demontaža Blackbirda, 4 cilindraš je romal v kot delavnice,  sprednja in zadnja prema tudi, demontirali smo tudi bencinski tank, tako smo dobili karoserijo, pripravljeno za vse drift dobrote in reviziran M50 B25 Tu motor.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sledila je sestava motorja, ki se je vršila pri Jožetu Jerebu iz Šentjerneja.  Jože mi pomaga in me uči majhne skrivnosti velikih mojstrov že od mojih ranih začetkov “drift kariere”, za kar sem mu neizmerno hvaležen!

 

 

 

 

 

 

Sledila je montaža motorja v novo domovanje, še par dni gubljenja živcev s povezovanjem vsega vezanega na sam motor in avto je bil več ali manj pripravljen na mučenje :

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tako. Rok izdelave je uspel, uspešno sem se odpravil na tekmovanje King Of Europe v Kragujevcu (Srbija), cel tekmovalni vikend je bil zanimiva in zabavna izkušnja za nadaljna tekmovanja v tujini.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

EKIPA in Eddy Developments Garage

S ponosom oznanjam, da se moj trud, omiliti vse večje stroške driftanja, končno obrestuje. Športni dnevnik Ekipa je videl potencial v meni in mojih vožnjah, tako da sem sedaj del Ekipine Drift Ekipe, katere član je tudi najboljši Sloveski drifter LukaMarko Grošelj, kateri je tudi moj prijatelj in veliki vzornik. Upam da se bo sodelovanje uspešno nadaljevalo skozi vsa moja tekmovalna leta, ter da bo medsebojno zadovoljstvo veliko!

Polonca je, kot ste mnogi že videli v nedeljo 27.4.2008 na 1. dirki Avtomagazinovega Drift Pokala, že dobila sponzorske nalepke Ekipa, poleg le-teh sodijo pa tudi nalepke bmwslo.com, ker je treba promovirat največji in najbolj kvaliteten forum pri nas!

Toliko za nocoj…. Lp Eddy

First blood … 27.4.2008 @ Logatec

Dva tedna pred začetkom letošnje sezone Avtomagazinovega Drift Pokala 2008 sem bil še prepričan, da me bo moja poškodba noge, ki se mi je zgodila 10. januarja letos, preveč ovirala pri nastopu na 1. drift eventu letos. Bolečine so bile hude, a po obisku na travmatološkem oddelku Poliklinike, kjer je zdravnik opravil manjši kirurški poseg (odstranil je moteči del šiva na kiti, ki me je zelo motil pri hoji), sem bil pa kot prerojen. Sicer je hoja še vedno močno šepajoča, a ne več tako boleča kot je bila.

Nastal pa je še en problem: tudi Polonca je bila bolna. Avto sem poslal k prijatelju, da odstrani glavo z motorja in mi pove kaj je sploh narobe. Na poslovilnem treningu sezone 2007 je namreč en cilinder odpovedal, možnih scenarijev in diagnoz je bilo več, a brez odstranitve glave ni bilo zagotovo nič. Izkazalo se je, da je zvit eden izmed dveh sesalnih ventilov na 4. cilindru. Uničen je bil tudi sedež ventila, vodilo je še ravno preživelo.

Matej (eXtreme) je glavo odpeljal na LPP, kjer so sedež zbrusili in poravnali površino glave, da je popolnoma ravna. Motor je potem romal na paleto in skupaj z glavo in novimi tesnili odromal v Šentjernej k Jožetu, z namenom da ga mojster sestavi. Mojster Jože se je tako ponovno izkazal s strokovno pomočjo in to ravno takrat, ko je to bilo najbolj potrebno! Ob tej priložnosti bi se mu tudi iskreno zahvalil za vso to pomoč in za vse ure prebite meni v podporo! Hvala tudi Gagatu in eXtremu za vse priprave Polonce – tokrat sem imel zgolj opazovalno vlogo pri sestavi avta. Če bi vse bilo odvisno od mene, me verjetno nihče ne bi videl tekmovati!

V petek, 25. aprila je avto prižgal z zdravim zvokom orkestra bavarskih šest in nasmeh na mojih licih je bil nepopisen. Vse je kazalo na to, da bom vendarle moral sedeti na vročem vozniškem sedežu in vihteti volan, če ne že zase, pa za vse prijatelje in navijače, ki so me bodrili in me vneto klicali in prepričevali v nastop. Tomaž Šinkovec je še zamenjal uničene pnevmatike, Blaž (ali Škili, kot ga poznajo) je sponzorsko prevažal gume s svojim kombijem sem in tja, Edo je z avtovleko Ponjo zelo ugodno avto prepeljal iz njegovega domovanja na drift in nazaj, tako da je meni res ostalo samo to, da pridem in peljem.

Pripravljena za mučenje 2008:

27. april. Vstal sem ob 5:15. Maček Mišo je nejevoljno sprejel dejstvo, da bo moral vstati z moje noge, kjer ponavadi spi. Spijem kavo v naglici, ter se odpeljem proti garaži, da naložimo Polonco na vleko. Ponjo se je pojavil ob dogovorjeni 6. uri in takoj sva pričela z nalaganjem avta. Od mene se odpraviva še na rudnik, po Žvanov in DoubleG-jev dirkalnik. Slednjega smo potem še čakali da je prinesel ključ od avta, na ta račun pa smo ga potem seveda tudi zbadali še precej časa. Prihod v Logatec in prijave, plačilo štartnine in segrevanje avtomobila pred treningom je minilo kot bi švignil. Kratek sestanek voznikov in organizatorja nam je še dodatno razjasnil potek dneva, potem pa smo se počasi odpravili na progo. Po več kot pol-letni abstinenci dirkaškega volana sem bil kar živčen pri vstopu na progo. Cmok v grlu je bil še večji, ko sem prvič razvil hitrost po kratki ravnini. Motor je vlekel kot zmešan in v mislih sem se ves čas zahvaljeval Jožetu za odlično opravljeno delo. Stisk sklopke in poteg ročne zavore spravi Polonco v drsenje, potem pritisnem desno nogo na tla, motor pobesni, gume se zavrtijo, cmok počasi potuje v želodec, odpeljem kombinacijo do konca in se vrnem na štart.

Prižgem kamero in nadaljujem vožnje. Tokrat bolje, hitreje in z večjim kotom. A ni to to. Nimam dobrega občutka, zimske gume katere sem imel nameščene zadaj mi niso dajale pravega zaupanja, tako da so bile vstopne hitrosti premajhne (občutno). Grem v bokse, eXtreme se loti menjave koles. Zopet problem, tokrat v platiščih. Sredinska luknja je bila za desetinko milimetra premajhna, tako da je brušenje le-te trajalo celo večnost. Medtem se je druga runda treninga začela, a mene ni bilo poleg. Prišel sem gor zadnjo minuto in se z neogretimi pnevmatikami zavrtel takoj. Bil sem jezen in razočaran obenem, ker sem mislil da sem zapravil vse možnosti za test gum. No, k sreči mi je odleglo, saj je moja skupina prišla še enkrat na vrsto. Po parih vožnjah sem dobil zaupanje v gume, tako da je padla odločitev da v 1. krogu nastopim z njimi.

Prvi krog. Čakanje na vožnjo se izkaže za živčno vojno. Štarter zamahne z zastavo, speljem in pohodim plin do konca. Motor nori, rad bi pobegnil izpod pokrova, nasmešek se mi razleze čez lica, ko mi uspe soliden run narediti v prvo.

Na drugo vožnjo sem spet dolgo čakal. S štartno številko 25 sem bil namreč zadnji. Zopet pade zastava, tokrat sem hotel preveč in se skoraj zavrtel sredi ovinka. Seveda sem se zaradi prevelikega kota tudi skoraj ustavil, za kar sem dobil bolj simbolične točke.

Tretji run je bil tudi najboljši, vstopna hitrost je bila super, kot dober, povezal sem vse skoraj idealno, tako da sem prejel dobre točke in si zagotovil uvrstitev v top šestnajsterico.

Zopet 10 minut odmora in menjava gum. Tokrat sem izbral Uniroyal rain sport gume, predvsem zaradi odličnega profila, kateri bi moral zagotovit zahtevan oprijem. Odločitev je bila slaba, kajti po inicialnem zadovoljstvu prve vožnje v 2. krogu, so se gume pregrele in niso nudile optimalnega oprijema, kar je rezultiralo dve vrtenji in dve dobri vožnji. A, ker je pravilnik narekoval da se štejejo vse 4 vožnje in s tem tudi konstantnost tekmovalcev, sem avtomatsko izpadel. Po eni strani še dobro, kajti bolečine v gležnju so se stopnjevale, verjetno je tudi moja nervoza še bolj botrovala k temu. Vsak udarec po pedalu sklopke (clutch kick) je bolel, tako da bo očitno potrebno še nekaj rehabilitacije za painless driftanje.

Onboard posnetek vožnje s treninga:

http://www.youtube.com/watch?v=wmML6WAJgg8

Organizator je tudi pripravil novost za letošnjo sezono – Best of show prireditev, kjer izbrani tekmovalci priredijo koreografski program voženj s svojim vozilom, nato pa gledalci z glasnostjo aplavza odločijo o zmagovalcu. Ideja se mi zdi zelo posrečena, kajti tako se tudi gledalci počutijo kot del »igre« in pripomorejo k splošnemu vzdušju dneva.

Z eXtreme-om sva se zmenila, da se odpeljeva iz boxov na dirkališče tako, da on sedi na pokrovu motorja, jaz pa izvajam počasen tekoč burnout do samega mesta nastopa. Nato sem še narisal par krogov tako, nato je eXtreme vstal iz havbe in z zelo majhno razdaljo do njegovih nog sem še okoli njega risal kroge, nato se je zopet usedel na havbo in sva se tako spet z kurjenjem gum odpeljala v boxe. Publika je bila navdušena, prikazano je zadostovalo za 2. mesto, tako da je vsaj en pokal še doma.

Zahvalil bi se vsem mojim navijačem in prijateljem za podporo, res je lepo vedeti da imaš okoli sebe ljudi, ki te podpirajo in ti povejo da stojijo ob strani, potem pa to tudi izkažejo!

Še par slik uradnega fotografa EDG, Gašperja Tršana:

Iskrene čestitke ob zmagi Petru Žvanu, kateri je res prikazal vrhunske vožnje, prav tako čestike drugo in tretje uvrščenima Gregorju Mišicu ter Gregorju Sedlarju!

3. del neverending zgodbe o Polonci

Avto je registriran in na cesti je požel ogromno pozornosti, sploh na račun prečudovite zvočne kulise, ki jo producira šestvaljnik. 

Otroških bolezni je bilo kar nekaj in sam sem mislil, da se delo in raziskovanje napak ne bo nikoli končalo.

Simptomi:

• motor se je zaganjal v prostem teku,
• kljub temu, da je motor vlekel veliko bolje kot M20 motor, sem opazil občutno »luknjo« v pospeševanju,
• motor se je tudi prekomerno segreval,
• kljub optimizaciji se motor ni hotel zavrteti do 7000 obr./min, ampak je prišel do 6000 in začel trokirat.

Zaganjanje sem rešil z menjavo senzorja, ki meri količino vsesanega zraka v motor (LMM) in z zamenjavo nedelujoče lambda sonde (senzor, ki meri količino kisika v izpušnih plinih) .

S tem sem tudi rešil problem prekomernega segrevanja. Problem lenobe motorja in nezmožnosti doseganja blokade motorja sem reševal še 2 meseca. Izkazalo se je, da manjka ena ključna povezava med inštalacijo avtomobila in motornim DME-jem. Ko sem to napako odkril (spet je pomagal superstrokovnjak Jože) in popravil, je Polonca dobila nov zagon. Avto je postal zelo resen drift avtomobil, moči in navora je bilo dovolj in sedaj je bila za finalno dodelavo na vrsti karoserija. No, vsaj to sem takrat mislil.

Najprej sem se posvetil zavoram. Naročil sem dirkalne zavorne ploščice proizvajalca Fritech. Po 2 mesečnem čakanju na njihov prihod sem jih tudi vgradil, še enkrat prezračil kompleten zavorni sistem in to poglavje predelave zaključil. Zavorni učinek se je poboljšal drastično, avto se ustavlja zelo solidno, najpomembneje je pa to, da je fading postal samo še spomin.

Hidravlična ročna je tudi kar dobro opravljala svojo nalogo, tako da sem bil po tej strani pripravljen za tekmovanja.

Avto sem potem zapeljal na optiko. To je bilo nujno, saj volanska letev od E36 (katero sem vgradil) ni pravilno nastavljena za E30 karoserijo. Rezultat je bil zadovoljiv in še en segment avta je bil končan.

Ker sem fanatik glede nizke teže avtomobila, sem se lotil še dodatnega hujšanja karoserije.

Ko sem avto detajlno pregledal, sem ugotovil,da se da še za kar nekaj kilogramov oskubiti karoserijo, zato sem se kar lotil tega.

Odstranjeno iz avta je bilo pa naslednje:

• vse notranje tapete in obloge, tudi stropna tapeta,
• pečka za notranje gretje,
• vsa stekla na avtu (vse razen vetrobrana sem nadomestil z Lexan polikarbonatskimi stekli),
• vsi mehanizmi za dvig in spust stranskih stekel ter vsa pripadajoča inštalacija,
• centralno zaklepanje in vsa njegova inštalacija,
• check control in vsa inštalacija ter njegov modul,
• inštalacija za meglenke, pomik zunanjih ogledal, alarmna naprava je tudi romala v smeti, inštalacija za radio in vse zvočnike,
• zadnja vrata sem tako temeljito razrezal, da je ostala samo še zunanja lupina – to sem storil tudi z pokrovom motorja,
• odstranil sem vse mehanizme za odpiranje pokrova motorja in pokrova prtljage, ter zadnjo ključavnico,
• izrezal sem tudi okrog rezervnega kolesa in na njegovo mesto privaril 0,8mm debelo pločevino.

Naj svoje o zgoraj napisanem povedo še slike:

Prazno mesto za pečko

Pečka

Razrezana vrata

Odrezani del vrat

Strop brez tapete

Olajšana armaturna plošča

Prava mora: ločevanje nepotrebne električne inštalacije

Ločevanje žic

Ostalo je le bore malo kablovja

Da bi dodal nekaj strukturne trdnosti karoseriji ter malo bolj obvaroval sebe in sopotnika pri morebitnih nesrečah, sem se odločil izdelati varnostno kletno. Nabavil sem 38m cevi, ter začel z izdelavo. Ker sem hotel avto čimprej spravit v pogon, sem si vzel dopust, ter delal ca. 12 ur dnevno na avtu in to cel teden.

Kletko sem izdeloval polne 4 dni. Na žalost sem uporabil šivane cevi, katere niso najbolj primerne za ta namen, pa še glavni lok kletke sem preveč naprej pomaknil, tako da me čaka to naporno delo še enkrat.

Samo par slik kako vse skupaj izgleda med izdelavo:

Začetni material

Kotna brusilka je skoraj glavno orodje pri izdelavi kletke

Varjenje cevi

Nag var

Prilaganje mora biti zelo tesno

Pobarvana kletka

Po tem mukotrpnem delu je končno nastopila končna sestava. Teden dni je trajalo, da sem vse malenkosti vrnil v avto, končni izgled pa je bil impresiven:

Pogled na preostanek vrat

Svoje mesto v Polonci je našel tudi OMP Corsica volan

Lexan zadnje steklo

Tekmovalna sezona 2007 se je pričela. Zame niti ne tako uspešno, namreč leto in pol sem preživljal abstinenčno krizo driftanja, tako da sem na 1. DC vozil zelo previdno ter se slabo uvrstil. V Slovenj Gradcu je bilo že mnogo bolje, ampak konstantnosti še ni bilo. Moj dan je prišel 16. junija na revialni Twindrift tekmi v Logatcu. Izkazalo se je, da sem v SG pokazal ravno dovolj potenciala, da so se fantje pri Avtomagazinu odločili, da me povabijo na Twindrift tekmo. Povabljenih je bilo 8 najboljših drifterjev iz Slovenije in naš cenjeni drifterski kolega Marino Pirič iz Hrvaške. Razplet dneva je bil po mojem mnenju odličen, kajti domov sem odnesel prvi pokal za 1.mesto. Vozil sem sproščeno ter konstantno, avto je sicer nagajal cel dan (bencinska črpalka je hotela v predčasen pokoj), a je zdržal do konca. Občutek zmage je bil nepopisen, to noč sem spal kot dojenček.

Tretja in četrta dirka AMDC je bila v Krškem, točneje na dirkališču Raceland. Tretja tekma je bila standardno izpeljana po ključu ocenjevanja posameznih voženj, četrta tekma pa so zopet bili Twindrifti. Proga je bila zelo lepo speljana, 8 čudovitih ovinkov je bilo treba povezat, sodniki in organizatorji pa so si poleg proge parkirali kar kamion, s katerega so imeli pregled nad celotno progo. Hitrosti niti niso bile ogromne, poudarek je bil predvsem na samih linijah po katerih smo vozniki vozili. 12. mesto na 3. tekmi me je kar zadovoljilo, ker sem precej nervozno pričakoval same twindrifte. Po napornih dvobojih v močni konkurenci sem prišel v sam finale, kjer sem dočakal Petra Cimermana. V prvem spopadu sem vodil jaz, Cimpo je sledil. Zvok njegovega M3 je odzvanjal v mojih ušesih med celotnim dvobojem, sicer mi je pa uspelo nabrati dobro prednost pred našim prvakom, tako da sem sam dvoboj dobil z 7:3. V drugem teku je pa Cimpotu zagodel diferencial, počilo je malo pred vstopnim ovinkom in to toliko, da sem se pošteno ustrašil da je kaj na Polonci počilo… To je tudi pomenilo, da sem zmagal svojo prvo uradno AMDC dirko Veselje je bilo zopet nepopisno

Sezono 2007 sem končal na 5. mestu v skupni razvrstitvi, kar me je kar dobro motiviralo za napredovanje v sezoni 2008. Poslovilno dejanje leta 2007 smo naredili v Logatcu. Organiziral se je nekakšen sproščen prosti trening, kjer smo drifterji popeljali vse zveste navijače, prijatelje in prijateljice, ter tako še dodatno promovirali driftanje pri nas. No, Polonca je imela dovolj. Ravno ob moji zadnji vožnji ta dan je motor začel delovati po samo petih cilindrih. Ker sem bil izčrpan od celodnevnega driftanja, sem se samo odpravil domov, češ, kar bo pa bo. Na začetku aprila se je ugotovilo, da je zvilo sesalni ventil na 4. cilindru, posledica prevoženih kilometrov in moje svinčene desne noge. Imel sem pa to srečo, da ventil ni odtrgalo, temveč ga je bat porinil v samo vodilo tako močno, da je tam tudi ostal. Trenutno potekajo intenzivna dela na motorju, da se ga spravi v delujoče stanje, več o tem bom napisal kasneje ta teden. Do takrat pa uživajte v slikah sezone 2007!

Polonca sequal

Smo že v prvi polovici leta 2006. Nekje marca ali aprila sem začel aktivneje delati na avtu, otoplilo se je toliko, da se je dalo delati tudi zunaj. Prva stvar na spisku želja je bila lajšanje karoserije.

Slekel sem avto vsega nepotrebnega, vsa motorna izolacija je romala v smeti, prav tako vse nepotrebne plastike, nosilci ipd. Odrezal sem tudi spodnji del sprednje in zadnje vezne stene ter nekaj nepotrebnega železa v motornem prostoru.

Z avta sem odstranil zadnji most z diferencialom in rokami, pri kolegu (Miran, hvala!) smo naredili zadnje silent bloke iz novilona, Mitja jih je pa vprešal v sam most. Zamenjal sem tudi kompletne zavorne cevi avta z novimi – tukaj je posredovalo podjetje Prit d.o.o., s katerim imam samo dobre izkušnje do sedaj! Most sem še pobarval z antikorozijsko črno barvo, namestil diferencial in roke ter kompletno premo namontiral nazaj na avto.

Malo slikovnega opisa zgornjega teksta:

 

Nadaljeval sem z delom – tokrat sem se lotil motornega prostora. Odločil sem se za nakup M50 B25TU motorja in po parih tednih iskanja sem motor našel na Jesenicah. Pille se je zopet izkazal z nesebično pomočjo, namreč ponudil se je za prevoz ter pomoč pri demontaži motorja iz karambolirane E34 petice. Prihod na Jesenice je bil zgodaj zjutraj in šele po ogledu avta nama je bilo jasno koliko dela bo potrebnega za demontažo. Donatorska E34 je bila zelo močno karambolirana na desni strani. Tako močno, da je DME (motorni računalnik) ostal zdrobljen v svojem ležišču. Če bi vedel kakšne težave bodo s tem motorjem kasneje, ga verjeno ne bi kupil. Ampak kot že tolikokrat, me je tudi tokrat zavedla nizka cena – 250€ za kompleten motor in menjalnik. Po celodnevnem vijačenju na mrazu, nama je s Pilletom končno uspelo izvlečti motor ven iz avta ter ga naložiti na Pilletovega Tamčka. Pot nazaj bi se kmalu končala katastrofalno, kajti na enem delu poti sva bila ujeta v »škarje« z dvema tovornjakoma, ki sta se prehitevala po centimetrih. K sreči se je vse dobro končalo, prispela sva v Ljubljano čisto izmučena, a čakalo naju je še razkladanje motorja. Tudi to je trajalo celo večnost, saj se M50 izkaže za kar težkega, ko ni na voljo nič drugega kot moč v rokah.

Na žalost nič nisem slikal same demontaže motorja, zato bom kar prešel na vgradnjo motorja.

Pred samo vgradnjo motorja M50 v E30 karoserijo je potrebnih nekaj malih modifikacij. Najhujši del same vgradnje motorja je originalni servo ojačevalnik za zavore, kateri se zadane v sesalni kolektor motorja. Če berete tuje E30 strani okoli teh predelav, vam fantje ponudijo kar nekaj rešitev. V Angiji je najbolj popularna menjava originalnega serva z servom od VW golfa 2, z 1,3 motorjem. Povedo vam, da je predelava minimalna, občutek na pedalu pa naj bi bil enak kot z originalnim servom. No, očitno se morajo angleški golfi ali E30-ke kar precej razlikovati od naših evropskih, ker sem poskusil to varianto in nad rezultatom bil razočaran, zato vam te predelave NE priporočam. Raje pobrusite plastična rebra na sesalnem kolektorju do te mere, da jih ni več (peres). Na ta način se kolektor sicer dotakne ojačevalca, a le za milimeter. Po neuspelih predelavah golfovega ojačevalca, sem sam nazadnje tudi naredil tako, ter rešil vse probleme.

Ker se nisem hotel omejevati s prostorom po vgradnji motorja, sem pred montažo motorja še zamenjal volansko letev – namestil sem letev od E36 325i. Še montaža po meri narejenih gumi nosilcev za motor in moja Polonca je bila pripravljena za novo srce:

Servo ojačevalnik zavor od Golfa druge generacije:

M50 B25TU:

Presenečen David

Naslednji dan sem namestil večino motornih pritiklin, pokrov ventilov (z novim tesnilom), izpušna kolektorja ter povezal večino električne inštalacije. Motorni prostor moje Polonce je počasi spet izgledal produktiven:

Tukaj so se dela na motorju ustavila. Kot sem že omenil je bil motorni DME uničen, na moje razočaranje so bili pa DME-ji za Vanos motor redki. Ne spomnim se več kje sem dobil še dva nedelujoča DME-ja, imel pa sem to srečo, da sem prek foruma na bmwslo.com spoznal enega največjih strokovnjakov avtomehanike in elektornike – Jožeta iz Šentjerneja. On je bil edini, ki je iz treh nedelujočih računalnikov znal sestaviti enega delujočega, povrh vsega pa je še optimiziral krmilno mapo motorja, kar je prineslo boljše zmogljivosti motorja ter nižjo porabo goriva. Medtem, ko sem čakal na popravljen in optimiziran DME, sem se lotil predelave zunanjega videza Polonce. Kupil sem sprednji odbijač od Roka iz Litije, M3 E36 pragove ter E36 zadnji odbijač. Po napornem ličarskem delu – ca. 100 urah brušenja, barvanja in poliranja – je Polonca počasi spet izgledala kot avto:

 

 

 

 

 

DME je prispel in Polonca je prvič po oktobru 2005 pokašljala v življenje (minilo je skoraj leto dni). Približeval se je 2. Avtomagazinov Drift Challenge, jaz pa še nisem imel sestavljenega avta, pri tem pa me je največ ovirala služba. Delal sem 12 ali več urne delovnike, skoraj vsak dan, pa še nočne in dnevne izmene so se tako vrstile, da sem bil res hudo preutrujen. Zadnjih par dni pred DC-jem sem šele zares spoznal, da ne bom imel pripravljenega avta, kajti direktor mi je naprtil še par dodatnih dni dela, zato sem bil totalno razočaran nad dejstvom, da bom sam DC spremljal iz tribun za gledalce. No, da ne bom preveč vpletal teh bolečih spominov, gremo naprej.

Ironično je to, da sem samo par dni po DC-ju dobil 5 prostih dni, ter avto sestavil do te mere, da je Polonca prvič po letu dni pristala spet vozna na kolesih:

Ker sem hotel odpraviti vse otroške bolezni, ki neizogibno nastanejo ob taki predelavi, sem Polonco uspel registrirati za 2 meseca:

Več spet kmalu.

Lp, Eddy

Pikapolonica – the neverending story …

Dolgo branje vas čaka … ampak bo zanimivo. Je bilo kar dosti kolobocij s tem avtomobilom, sem se pa v času lastništva dodobra »zaljubil« v njo, tako da mi ne preostane drugega, kot da vam opišem zgodbo od začetka, mogoče še ne izpadem popoloma nor.

Januar 2005

Bil sem presrečni lastnik Opel Corse 1,4 Sport. Res luškan avtoček, ampak po lastništvu Honde Civic Vti je bil hudo počasen. Bratranec je skupaj nekaj mesecev kupoval E36-ko, skupaj sva hodila na oglede in končno sva našla res lepega 325i Coupeja. Po nekaj krogih sem bil prepričan, da sem našel naslednika Corse. No, ko sem zase iskal 325i E36, jih kar ni bilo lepih na spregled, tisti, ki so pa bili lepi pa so imeli pa navito ceno. Hvala bogu za bmwslo.com in uporabnika Poslanec – ta človek je nalepil dva oglasa v eno temo, E30 325i ter E36 325i, oba za 400.000 takratnih SIT. E30 je zgledal prelep, lepa rdeča barva, BBS platišča … Nekaj me je pritegnilo, da sem ga šel pogledat … Po ogledu sem bil kar navdušen, prodala pa mi ga je pa testna vožnja – na enem ovinku sem šel že počez, prodajalec je sicer doživel manjši živčni izpad, a meni se je samo smejalo. Prvotno sva se s prodajalcem menila da menjam Corso ključ za ključ za E30, a so se pojavili še dodatni kupci za avto, po parih dneh grizenja nohtov in po velikodušnem posojilu denarja s strani istega bratranca, ki sem ga spremljal ob ogledih za njegovo 325i (hvala, Elvis, še enkrat!), sem odštel 380.000 SIT ter 15. januarja 2005 avto odpeljal.

Lepotička v polnem siju:

Malo podatkov :

BMW E30 325i

• M20 B25 motor
• M technic (Bilstein) podvozje
• M technic (BBS) platišča
• zapora diferenciala
• Supersprint izpušni lonec
• meglenke
• IS sprednji lip
• Momo 350mm volan
• potovalni računalnik
• Check Control
• električni pomik prednjih stekel
• električno pomična in ogrevana zunanja ogledala
• centralno zaklepanje

Bil sem preserečen z avtom in odprl se mi je lep svet zadaj gnanih avtomobilov. Zvok, ki ga producira vrstni šestvaljnik, je božal ušesa vsakič, ko sem obrnil ključ ter ga spravil k življenju, M podvozje in zapora diferenciala pa sta poskrbela za to, da sem bil nasmejan ob vožnji skozi ovinke. Po parih mesecih lastništva sem bil že toliko navajen avta , da mi je bil motor že »švoh«, zato sem si zaželel predelav motorja. Po izdatnem internetnem raziskovanju sem videl, da to ni za moj žep ter se tako malo umiril.

Prišel je dan, ko sem prvič driftal na progi – BMWslo srečanje v Logatcu. Užitek vožnje počez po pisti je bil nepopisen, moja prihodnost je bila zapečatena – drift je najprej postal moj hobi, nato obsedenost, sedaj pa je moj način življenja.

Skladno z novim hobijem je moral avto tudi na par predelav. Notranjost sem oskubil vsega nepotrebnega. Vratne tapete, tepih, zadnja klop ter polica, rezervna guma in dvigalka, vse to je postalo odvečna teža, tako da je romalo na polico v garažo. Sledil je izlet k Jenku v Homec, mojstru za obnovo in predelavo amortizerjev. Avto je po mojih željah spustil k tlom, obnovil ter stršal amortizerje do te mere, da je bila kar muka se voziti po slovenskih cestah. Dodal sem še črna pokrova motorja ter prtljage in E30 drift car se je rodil:

Fantje na bmwslo.com so avto v tej barvni kombinaciji poimenovali Pikapolonica in tako je tudi ostalo do danes. Po predelavi podvozja je avto postal res driftabilen, vodljivost med drifti je bila super, počasi sem preizkušal vse možne tehnike drsenja in neizogibno je moralo nekaj iti narobe. Ob preiskušanju shift-lock iniciacije drifta je menjalnik dal odpoved, odločen je bil, da je pripravljen na pokoj. Seveda so na pomoč priskočili zvesti prijatelji (Elvis, David, Mitja in njegov brat Gorazd) in avto smo kar na ulici pripravili na vleko domov. Ker je menjalnik zablokiral tako da ni šel v nobeno prestavo, kolesa pa se niso hotela vrteti, smo sneli pogonske polosovine z diferenciala in avto sva z Davidom odpeljala domov. Še danes trdim, da ga ni boljšega avta za vleko kot je E36 320i. Skupno me je David s tem avtom trikrat vlekel domov (z vlečno vrvjo). Tole je bilo prvič. Drugič je bilo malo bolj ekstremno – v BTC-ju sem se v krožnem prometu izogibal mački ter zaradi prevelike hitrosti in izredno drsečega asfalta odletel v robnik. Posledično sem razbil oljno korito motorja, pa ravno oljni servis sem naredil. Pokvarjen menjalnik sva zamenjala skupaj z kolegom Alenom (bolj znan kot Pille) pri njem doma (hvala tudi tebi še enkrat za vso pomoč ), tako da sem bil hitro spet mobilen.

Sledil je izlet na dirkališče Mobikrog. Tega dneva sem se zelo veselil, pa tudi malo treme sem imel, kajti ekipa Slovenskih drift očetov (Luka Marko Grošelj, Peter Cimerman, Primož Marn ter Aleš Prevodnik) je bila že zelo zverzirana na tej pisti. Fantje so spravili slovensko drift sceno v življenje, tako da sem se hotel izkazati kar najbolje. Koliko sem bil uspešen se niti ne spomnim (verjetno ne zelo), ampak pridelal sem še eno malo večjo okvaro: odtrgani nosilci motorja ter odtrgan kos zadnjega mosta . Prejel sem namig od drifterjev da naj vgradim nosilce narejene po meri iz zelo trpežne gume (pa še cenejši so kot originalni) in tako je za popravit ostal samo še most:

Odtrgal se mi je kos zadnjega mosta, točneje zadnji desni vijak ter del mosta na katerega je privijačen diferencial. Skupaj z kolegom Gašperjem (bolj znan kot Gaga), ter Blažem (Rugby) smo zamenjali most z drugim. Dela je bilo veliko, sem pa spoznal avto v še en detajl, tako da delo ni bilo odveč.

Par slik menjave:

Rugby in jaz veselo kolneva nedostopne vijake:

Primerjava »novega« in starega, poškodovanega mosta:

Še obvezna gasilska (manjka Gaga):

Pa sem imel spet vozno Polonco in veselje do vožnje ter drifta se je povrnilo. Na veselje vseh slovenskih drifterjev se je našla ekipa Avtomagazina spomnila ter organizirala prvi Drift Challenge pri nas, dirka pa je potekala v Logatcu 21. 5. 2005. Na treningih pred samo tekmo sem se odrezal veliko bolje kot na sami tekmi, tako da uvrstitev ni bila ravno blesteča, a organizatorji so se me zapomnili. Dušan Lukič me je celo proglasil za mladi up z veliko potenciala, upam da bom nekega dne upravičil to napoved.

Potem sem prišel do naslednjega poglavja v mojem življenju, spoznal sem svojo sedanjo zaročeno Alenko. Imam to srečo da je punca na mestu, tako se je sprijaznila s tem, da jo bo drift redno spremljal, če ostane z menoj.

Ker pa v življenju ne more biti vse lepo in prav, je Polonca očitno iz ljubosumja sprejela odločitev da mi še malo ponagaja. Na zadnjem mobikrogu leta 2005 je v šele 3. krogu na progi počil vzvod za krmiljenje sesalnega ventila na 2. cilindru. Tako je bil ta dan zame zaklet. Ker nisem takoj vedel kaj je narobe, sem dan preživel z orodjem v roki, a napake nisem ugotovil. Zgoraj opisana diagnoza je bila namreč ugotovljena šele doma. Kako sem se tepel po čelu, da nisem takoj odvil pokrova ventilov in preveril stanje odmikačev …

Takole je izgledalo:

Ja, tale mali delček je povzročil ogromno slabe volje, ter doprinesel k logični odločitvi: nadgradnja motorja z močnejšim 2,5 24V motorjem. Tukaj se je projekt Pikapolonica ustavil.

Z Alenko sva se preselila v najemniško stanovanje ter pričela skupno pot (tukaj se je pričela gradnja Blackbirda). To je tudi pomenilo, da denarja za projekt nisem imel, sploh zato, ker sem še dal odpoved v takratnem podjetju, kjer sem delal kot avtomehanik. No, da ne bom preveč kolovratil okoli teh zadev: recimo, da sva z Alenko potrebovala več kot eno leto, da sva se pobrala na noge. Uspelo pa nama je le.

Motor iz Polonce je našel dom pri prijatelju iz Prekmurja – pri Branku (BB v virtualnem svetu). In projekt Drift Polonca se je počasi začenjal na novo …

Rugby se je velikodušno ponudil za pogonskega konja:

Motor naložen, še malo sproščene debate, potem pa sem se poslovil od zvestega agregata ter zaključil poglavje M20B25:

Minevali so težki meseci ob gledanju sedaj že čisto razdrte Polonce. Vmes so fantje z BMW in Honda foruma zbrali prostovoljne donacije za Poloncino novo srce – M50B25. Ne morem vam napisati kako ganjen sem še dandanes, ko se spomnim na to. Zahvaljujem se vsakemu posamezniku, ki je nakazal prispevek, ne glede na njegovo velikost. Če ne bi bilo teh fantov in deklet, verjetno še danes ne bi Polonca bila med živimi. Zbralo se je nekaj čez 100.000 SIT, ravno dovolj za »nov« motor. A kot zakleto ni bilo nobenega naprodaj takrat, tako sem denar shranil in pridno iskal motor.

S pomočjo Jerry-a iz bmwslo.com sem se spoznal z Matejem, človekom, ki mi je oddal primeren prostor za moje predelovanje. Avto sem prestavil tja, ter počasi pričel uresničevati začrtane cilje. A pot je bila dolga in težka, denarja ni bilo za takšne stvari, sploh zato ker je še Blackbird odžiral denar s konstantno smolo in okvarami. Volja za življenje je počasi izpuhtevala, a držal sem se mojega mota: po dežju vedno posije sonce, tako da sem nekako uspel vse narediti tako kot sem si zaželel.

Še malo pa bo …

Spoštovani obiskovalci, obiskovalke, dobrodošli na mojem blogu!

Skupaj z ekipo prijateljev se tale stran izdeluje in dopolnjuje, kmalu bo na voljo veliko bralnega in slikovnega materiala mojega preteklega, sedanjega ter prihodnjega dela. Osnovne smernice so postavljene, tako da redno spremljajte stran, obljubim vam zanimivo branje …

Slike: Matej Grošelj & Gašper Tršan